Zakaj se na oknih nabira kondenz in kako ga zmanjšati

Zjutraj odgrnete zavese in na spodnjem delu okna opazite drobne kapljice vode. Včasih jih je le nekaj, drugič je mokra skoraj celotna šipa, voda pa začne kapljati tudi na okensko polico. Kondenz na oknih je posebej pogost jeseni in pozimi, vendar ni vedno znak, da je z okni nekaj narobe.

Najpogosteje nastane zaradi kombinacije visoke vlažnosti v prostoru in hladne površine stekla. Težavo lahko v številnih primerih precej zmanjšamo že z nekaj spremembami vsakodnevnih navad.

Zakaj sploh nastane kondenz?

Zrak v stanovanju vsebuje določeno količino vodne pare. Nastaja pri kuhanju, prhanju, sušenju perila in celo pri dihanju.

Topel zrak lahko vsebuje več vlage kot hladen. Ko topel in vlažen zrak pride v stik s hladnim okenskim steklom, se hitro ohladi. Del vodne pare se nato spremeni v majhne kapljice vode.

Zato kondenz pogosto najprej opazimo na oknih. Steklo je običajno ena najhladnejših površin v prostoru.

Kdaj je kondenz najpogostejši?

Največ težav se pojavlja v hladnejših mesecih, ko je razlika med notranjo in zunanjo temperaturo velika.

K nastajanju kondenza lahko dodatno prispevajo:

  • sušenje mokrega perila v stanovanju,
  • kuhanje brez uporabe kuhinjske nape,
  • dolgotrajno prhanje,
  • veliko sobnih rastlin v manjšem prostoru,
  • premalo prezračevanja,
  • zelo tesna sodobna okna,
  • pohištvo ali zavese, ki preprečujejo kroženje zraka ob oknu.

Posebej zanimiva so nova ali dobro obnovljena stanovanja. Stara okna so pogosto nenadzorovano prepuščala nekaj zraka, sodobna okna pa veliko bolje tesnijo. To je dobro za zmanjševanje toplotnih izgub, pomeni pa tudi, da moramo za redno prezračevanje bolj skrbeti sami.

Najprej preverite vlažnost v prostoru

Če se kondenz pogosto pojavlja, je koristno vedeti, kakšna je dejanska vlažnost zraka.

Za to zadostuje preprost digitalni higrometer. Majhna naprava lahko pokaže temperaturo in relativno vlažnost v prostoru ter hitro razkrije, ali se v stanovanju nabira preveč vlage.

Pomembnejše od ene same meritve je spremljanje sprememb. Če vlažnost po kuhanju ali prhanju močno naraste in ostane visoka več ur, prostor verjetno potrebuje učinkovitejše prezračevanje.

Kratko in intenzivno prezračevanje je pogosto učinkovitejše

Ena najpreprostejših rešitev je redno prezračevanje.

Namesto da je okno več ur le nekoliko priprto, je pogosto praktičneje za nekaj minut odpreti okna na široko. Če je mogoče, odpremo okna na različnih straneh stanovanja in ustvarimo prepih.

Tako se vlažen notranji zrak hitro zamenja s svežim, stene in pohištvo pa se v kratkem času ne ohladijo toliko kot pri dolgotrajno odprtem oknu.

Prezračevanje je posebej koristno:

  • zjutraj po spanju,
  • po prhanju,
  • po kuhanju,
  • po sušenju večje količine perila,
  • pred spanjem.

Pri kuhanju ne pozabite na paro

Pri pripravi hrane lahko v prostoru zelo hitro nastane veliko vodne pare.

Pri kuhanju zato uporabljajte kuhinjsko napo, če jo imate. Pri loncih lahko uporabite tudi pokrovke. Po kuhanju kuhinjo za nekaj minut dobro prezračite.

Če je kuhinja povezana z dnevno sobo, se vlaga hitro razširi tudi v druge dele stanovanja, zato lahko kondenz opazite na oknih precej daleč od samega štedilnika.

Po prhanju zaprite vrata kopalnice

Topel tuš lahko v nekaj minutah občutno poveča količino vlage v zraku.

Če ima kopalnica okno, jo po prhanju prezračite. Če uporablja ventilator, ga pustite delovati dovolj dolgo, da večina pare izgine.

Vrata kopalnice je med prhanjem bolje držati zaprta. Tako se velika količina vlažnega zraka ne razširi po celotnem stanovanju.

Previdno pri sušenju perila v stanovanju

Mokro perilo vsebuje presenetljivo veliko vode, ki mora med sušenjem nekam izhlapeti.

Če nimate druge možnosti in perilo sušite v stanovanju, ga postavite v prostor, ki ga lahko dobro prezračite. Vrata lahko zaprete in prostor po potrebi večkrat na kratko prezračite.

Sušenje perila neposredno ob hladnem oknu lahko nastajanje kondenza še poveča.

Omogočite kroženje zraka ob oknih

Tudi način postavitve pohištva in zaves lahko vpliva na kondenz.

Težke zavese, ki povsem prekrijejo radiator in okensko polico, lahko preprečujejo kroženje toplega zraka ob steklu. Podoben učinek imajo zelo široke okenske police ali pohištvo tik ob radiatorju.

Če imate kondenz predvsem na enem oknu, preverite, ali je tam pretok zraka slabši kot drugje v stanovanju.

Kapljic ne pustite več dni na oknu

Če se zjutraj na steklu nabere veliko vode, jo obrišite s suho krpo ali papirnato brisačo.

S tem ne boste odpravili vzroka za kondenz, boste pa preprečili, da bi voda dolgo ostajala na okenski polici, tesnilih ali stenah.

Dolgotrajna vlaga okoli okna lahko sčasoma poškoduje nekatere materiale in ustvari pogoje, v katerih se lažje pojavijo temne lise oziroma plesen.

Kdaj težava morda ni samo v prezračevanju?

Manjša količina kondenza na notranji strani okna v hladnem jutru še ne pomeni nujno težave z oknom.

Pozorni pa bodite, če se voda pojavlja ves čas, če je mokra tudi stena okoli okna ali če se kondenz pojavi med steklenimi plastmi izolacijskega stekla.

Kondenz med stekli je drugačen pojav kot vlaga na notranji površini okna in lahko kaže na težavo s tesnjenjem steklene enote.

Če je določen del stene izrazito hladnejši od preostalega prostora ali se na istem mestu vedno znova pojavlja vlaga, samo dodatno prezračevanje morda ne bo rešilo vzroka.

Začnite z najpreprostejšimi ukrepi

Če so okna zjutraj mokra, ni treba takoj razmišljati o njihovi zamenjavi.

Najprej nekaj dni opazujte vlažnost v stanovanju. Redno in intenzivno prezračujte, uporabljajte napo med kuhanjem, omejite širjenje pare iz kopalnice in preverite, ali lahko zrak ob oknih normalno kroži.

Že te preproste spremembe pogosto pokažejo, od kod prihaja težava in kaj lahko v svojem domu izboljšate.

Viri in dodatno branje

  • Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Plesni — informacije o vlagi v notranjih prostorih, preprečevanju nastanka plesni in pomenu ustreznega prezračevanja.
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Notranji zrak – priporočila za prebivalce — priporočila glede kakovosti zraka, prezračevanja prostorov in primerne relativne vlažnosti.
  • Eko sklad – ENSVET: Sodobni sistemi za mehansko prezračevanje stavb — strokovne informacije o prezračevanju stanovanjskih stavb in zagotavljanju primerne kakovosti notranjega zraka.
  • Eko sklad: Prezračevanje — strokovni prispevek o pomenu izmenjave zraka, vlagi in različnih načinih prezračevanja bivalnih prostorov.