Kako pravilno prezračevati stanovanje pozimi: svež zrak brez nepotrebnega hlajenja

Pozimi se pogosto znajdemo pred dilemo. Stanovanje želimo ohraniti toplo, hkrati pa potrebujemo svež zrak. Če okna odpremo, imamo občutek, da skozi njih izgubljamo dragoceno toploto. Če jih pustimo zaprta ves dan, pa se lahko v prostoru začnejo nabirati vlaga, neprijetne vonjave in zatohel zrak.

Rešitev ni v tem, da pozimi ne prezračujemo, ampak da to počnemo premišljeno.

Kratko in intenzivno prezračevanje je praviloma precej bolj smiselno kot večurno priprto okno. Pomembno pa je tudi, kdaj zračimo, katere prostore prezračimo pogosteje in kaj počnemo med kuhanjem, prhanjem ali sušenjem perila.

Zakaj moramo stanovanje prezračevati tudi pozimi?

V zaprtem stanovanju se zrak ves čas spreminja.

Ljudje z dihanjem v prostor oddajamo ogljikov dioksid in vlago. Dodatna vlaga nastaja pri kuhanju, prhanju, pomivanju tal in sušenju perila. V notranjem zraku so lahko tudi vonjave in različna onesnaževala, ki nastajajo zaradi našega vsakdanjega bivanja.

Če je stanovanje dobro izolirano in ima sodobna tesna okna, je nenadzorovane izmenjave zraka še manj.

Zato dejstvo, da je stanovanje pozimi prijetno toplo, še ne pomeni, da je zrak v njem tudi dober.

Redno prezračevanje pomaga odstraniti odvečno vlago in onesnažen notranji zrak ter ga zamenjati s svežim zunanjim zrakom.

Zakaj priprto okno ves dan ni najboljša rešitev?

Pozimi lahko pogosto vidimo okno, ki je več ur odprto samo za nekaj centimetrov.

Na prvi pogled se zdi to nežnejši način prezračevanja, saj v prostor ne vdre velika količina hladnega zraka naenkrat.

V praksi pa se lahko pri dolgotrajno priprtem oknu po nepotrebnem ohlajajo površine okoli okna in del prostora, izmenjava zraka pa ni nujno tako učinkovita, kot pričakujemo.

Veliko bolj praktično je okno za krajši čas odpreti na široko.

Zrak v prostoru se tako hitro zamenja, medtem ko se stene, tla, pohištvo in drugi predmeti ne ohladijo toliko, kot bi se pri dolgotrajnem zračenju.

Ko okno zapremo, se zato tudi temperatura zraka v prostoru hitreje vrne na prijetno raven.

Kako dolgo naj bodo okna odprta pozimi?

Natančnega časa, ki bi veljal za vsako stanovanje in vse vremenske razmere, ni.

Pozimi je običajno dovolj nekaj minut intenzivnega zračenja z okni, odprtimi na stežaj.

Če lahko ustvarimo prepih z odpiranjem oken na nasprotnih straneh stanovanja, je izmenjava zraka še hitrejša.

Na dolžino zračenja vplivajo:

• zunanja temperatura,
• veter,
• velikost prostora,
• število ljudi v stanovanju,
• količina vlage,
• način odpiranja oken.

V zelo hladnem in vetrovnem vremenu se zrak lahko zamenja precej hitreje kot v mirnem jesenskem dnevu.

Zato ni treba slepo slediti štoparici. Cilj je učinkovito zamenjati zrak, ne pa ohladiti celotnega stanovanja.

Kdaj je najbolje prezračevati?

V običajnem gospodinjstvu je nekaj trenutkov, ko je prezračevanje posebej koristno.

Zjutraj po spanju

Spalnica je pogosto eden izmed prostorov, kjer se čez noč nabere veliko vlage in izdihanega zraka.

Ko vstanete, odgrnite zavese in za nekaj minut na široko odprite okno.

Če se zjutraj na notranji strani stekla pogosto pojavljajo kapljice vode, je to lahko tudi znak, da se ponoči v prostoru nabira veliko vlage.

Preberite tudi: Zakaj se na oknih nabira kondenz in kako ga zmanjšati.

Po kuhanju

Kuhanje lahko v kratkem času v zrak sprosti veliko vodne pare.

Med kuhanjem uporabljajte kuhinjsko napo, če jo imate, pri loncih pa po možnosti uporabljajte pokrovke.

Po pripravi hrane je smiselno kuhinjo dodatno prezračiti, posebej če so se okna zarosila.

Pri odprtih kuhinjah se vlaga hitro razširi v dnevno sobo in druge dele stanovanja, zato samo majhno kuhinjsko okno morda ne bo vedno dovolj.

Po prhanju

Kopalnica je drugi pomemben vir vlage.

Med prhanjem naj bodo vrata kopalnice zaprta, da se para ne širi po celotnem stanovanju.

Po prhanju uporabite ventilator ali odprite okno, če ga kopalnica ima.

Vrata v preostali del stanovanja je smiselno odpreti šele, ko se večina pare že odstrani.

Po sušenju perila

Mokro perilo med sušenjem odda v prostor precej vlage.

Če ga pozimi sušite v stanovanju, poskusite izbrati prostor, ki ga je mogoče dobro prezračevati.

Med sušenjem spremljajte tudi okna. Če se na steklu začne hitro pojavljati kondenz, je to dober znak, da se je vlažnost zraka povečala.

Kaj pa radiatorji med prezračevanjem?

Če boste okna odprli samo za nekaj minut, nima smisla, da radiator neposredno pod odprtim oknom ves ta čas intenzivno greje hladen zrak.

Če imate termostatske ventile, jih lahko med intenzivnim prezračevanjem zmanjšate oziroma zaprete in po zapiranju oken ponovno nastavite na običajno vrednost.

Pri sodobnih sistemih ogrevanja se način upravljanja lahko razlikuje, zato je smiselno upoštevati tudi navodila proizvajalca sistema.

Pomembno je predvsem to, da stanovanja zaradi prezračevanja ne pustimo dolgo odprtega in močno ohlajenega.

Spremljajte vlažnost, ne samo temperaturo

V mnogih stanovanjih imamo termometer, precej manj ljudi pa spremlja vlažnost zraka.

Preprost digitalni higrometer lahko hitro pokaže, kaj se v prostoru dogaja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, da se relativna vlažnost v notranjih prostorih vzdržuje približno med 40 in 60 odstotki.

Ena sama meritev sicer ne pove vsega. Veliko koristneje je opazovati, kako se vlažnost spreminja čez dan.

Na primer:

• koliko naraste po prhanju,
• koliko naraste med kuhanjem,
• kaj se zgodi med sušenjem perila,
• kako hitro pade po intenzivnem prezračevanju.

Tako lahko precej hitro ugotovite, katere vsakodnevne dejavnosti najbolj vplivajo na zrak v vašem stanovanju.

Spalnica potrebuje posebno pozornost

Pozimi imamo vrata in okna ponoči pogosto povsem zaprta.

Če v manjši spalnici spi ena ali več oseb, se lahko kakovost zraka do jutra občutno spremeni.

Zato je spalnico smiselno prezračiti pred spanjem in ponovno zjutraj.

Če je mogoče, ne zakrivajte radiatorjev s težkimi zavesami in poskrbite, da lahko topel zrak kroži tudi ob zunanjih stenah in oknih.

Če se prav v spalnici redno pojavljajo kondenz, mokri robovi oken ali temne lise v kotih, je treba poleg prezračevanja preveriti tudi vlažnost in morebitne hladne površine.

Tudi preveč suh zrak ni cilj

Pri prezračevanju ne želimo ustvariti čim bolj suhega stanovanja.

Pozimi je zunanji zrak hladen in vsebuje manj absolutne vlage. Ko ga v stanovanju segrejemo, lahko relativna vlažnost precej pade.

Zato lahko v nekaterih dobro ogrevanih stanovanjih nastane nasprotna težava: zrak postane zelo suh.

Prav zato je higrometer koristen. Namesto ugibanja lahko vidimo, ali imamo dejansko težavo s previsoko ali prenizko vlažnostjo.

Kaj storiti ob zelo onesnaženem zunanjem zraku?

Odprto okno ne prinaša samo svežega zraka. Če je zunaj povečana koncentracija delcev zaradi prometa, kurjenja ali drugih virov, lahko del onesnaženega zraka pride tudi v stanovanje.

NIJZ zato v obdobjih povišanih ravni delcev priporoča, da pozimi bivalne prostore temeljito prezračimo takrat, ko je onesnaženost zunanjega zraka nižja.

V takšnih dneh je smiselno pred prezračevanjem preveriti trenutno kakovost zunanjega zraka.

To je še posebej pomembno, če živite ob prometni cesti ali na območju, kjer so pozimi pogoste težave z onesnaženim zrakom.

Klima ni nujno nadomestilo za prezračevanje

Pogosta zmota je, da klimatska naprava samodejno zagotavlja dovolj svežega zraka.

Veliko običajnih klimatskih naprav predvsem ohlaja ali ogreva zrak, ki je že v prostoru.

Če naprava nima sistema za dovod zunanjega zraka, z njenim delovanjem ne moremo popolnoma nadomestiti rednega prezračevanja.

Drugače je pri ustrezno zasnovanem mehanskem prezračevanju, kjer sistem nadzorovano dovaja svež in odvaja izrabljen zrak.

Kaj pa stanovanja z rekuperacijo?

Če ima stanovanje pravilno dimenzioniran in vzdrževan sistem mehanskega prezračevanja z rekuperacijo, vsakodnevno odpiranje oken zaradi osnovne izmenjave zraka praviloma ni potrebno na enak način kot v stanovanju brez takšnega sistema.

Pomembno pa je, da sistem dejansko deluje pravilno.

Filtre je treba menjavati oziroma čistiti v skladu z navodili proizvajalca, prezračevalnih odprtin pa ne smemo samovoljno zapirati.

Če je zrak kljub delujočemu sistemu pogosto zatohel, se pojavlja kondenz ali je vlaga stalno visoka, je smiselno preveriti nastavitve in vzdrževanje sistema.

Pet pogostih napak pri zimskem prezračevanju

Največ težav običajno ne povzroči samo pomanjkanje prezračevanja, temveč način, kako zračimo.

Med pogostimi napakami so:

1. Okno je več ur samo priprto.
   Prostor in površine ob oknu se lahko po nepotrebnem ohlajajo.
2. Po prhanju odpremo samo vrata kopalnice.
   S tem vlage ne odstranimo, ampak jo pogosto samo razširimo po stanovanju.
3. Med kuhanjem ne uporabljamo nape.
   Velika količina pare ostane v notranjem zraku.
4. Mokro perilo sušimo v zaprtem prostoru brez prezračevanja.
   Vlaga iz perila ostane v stanovanju.
5. Zračenje ocenjujemo samo po občutku.
   Preprost higrometer lahko pokaže precej več kot občutek, ali je zrak »dober« ali »slab«.

Preprost zimski ritem prezračevanja

Za večino gospodinjstev ni potreben zapleten urnik.

Za začetek lahko poskusite zelo preprosto rutino:

• spalnico prezračite po vstajanju,
• bivalne prostore za kratek čas prezračite čez dan,
• kuhinjo prezračite po intenzivnem kuhanju,
• kopalnico prezračite po prhanju,
• dodatno zračite med sušenjem perila,
• spalnico po potrebi prezračite še pred spanjem.

Nato nekaj dni spremljajte vlažnost, kondenz na oknih in občutek v prostoru.

Vsako stanovanje je nekoliko drugačno. Stanovanje v stari hiši z manj tesnimi okni se bo obnašalo drugače kot sodobno, zelo dobro izolirano stanovanje z novimi okni.

Najpomembnejše je pravilno ravnovesje

Pozimi ni treba izbirati med toplim stanovanjem in svežim zrakom.

Namesto dolgotrajno priprtega okna je običajno bolj smiselno večkrat na dan izvesti kratko in učinkovito prezračevanje. Posebno pozornost namenimo trenutkom, ko v stanovanju nastaja veliko vlage: po spanju, kuhanju, prhanju in sušenju perila.

Če poleg tega spremljamo relativno vlažnost in opazujemo, kje se pojavlja kondenz, lahko režim prezračevanja precej dobro prilagodimo svojemu stanovanju.

Če pa se kljub rednemu prezračevanju na stenah ali oknih stalno nabira vlaga oziroma se pojavlja plesen, vzrok morda ni samo v načinu zračenja. Takrat je smiselno preveriti tudi morebitne toplotne mostove, zamakanje ali delovanje prezračevalnega sistema.

Viri in dodatno branje

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Notranji zrak – Priporočila za prebivalce — informacije o kakovosti zraka v zaprtih prostorih in priporočila za prebivalce.
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Preprečevanje razvoja plesni v prostoru — priporočila glede vlage, prezračevanja in preprečevanja nastanka plesni.
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Povišane ravni delcev v zraku – priporočila za prebivalce — priporočila glede prezračevanja v obdobjih povečane onesnaženosti zunanjega zraka.
• Eko sklad – ENSVET: Izbira sistemov prezračevanja — informacije o naravnem in mehanskem prezračevanju ter vplivu prezračevanja na vlago in kakovost notranjega zraka.
• Eko sklad – ENSVET: Sodobni sistemi za mehansko prezračevanje stavb — informacije o različnih možnostih mehanskega prezračevanja stanovanjskih stavb.