Kam z nevarnimi odpadki iz gospodinjstva? Praktičen vodič za Slovenijo

Med pospravljanjem garaže, kleti ali kopalniške omarice pogosto najdemo stvari, za katere nismo povsem prepričani, kam sodijo. Stara barva za stene, napol prazna plastenka sredstva za odmaševanje odtokov, pršilo proti žuželkam, baterije, neuporabljena zdravila ali embalaža z ostanki močnega čistila niso običajni gospodinjski odpadki.

Če jih vržemo v napačen zabojnik ali zlijemo v odtok, lahko povzročimo težave pri ravnanju z odpadki in po nepotrebnem obremenimo okolje.

V Sloveniji nevarne odpadke iz gospodinjstev zbiramo ločeno. Občine morajo zagotoviti sistem zbiranja komunalnih odpadkov, nevarne frakcije pa je mogoče praviloma oddati v zbirnih centrih oziroma v okviru organiziranih akcij zbiranja.

Toda kaj dejansko spada med nevarne odpadke in kaj storiti z različnimi izdelki, ki jih imamo doma?

Kaj so nevarni odpadki?

Nevaren odpadek je odpadek, ki ima eno ali več lastnosti, zaradi katerih lahko predstavlja tveganje za ljudi ali okolje. Med takšne lastnosti sodijo na primer vnetljivost, jedkost, strupenost ali oksidativnost.

V gospodinjstvu se nevarni odpadki pogosto skrivajo med povsem običajnimi izdelki.

To so lahko:

• ostanki barv in lakov,
• razredčila in topila,
• močna čistila,
• sredstva za odstranjevanje vodnega kamna,
• nekateri izdelki za zaščito rastlin,
• pesticidi in insekticidi,
• različne kemikalije,
• odpadna motorna in druga tehnična olja,
• baterije in akumulatorji,
• nekatera pršila,
• odpadna zdravila.

Najboljši prvi namig je embalaža.

Če so na njej opozorilni piktogrami za vnetljivost, jedkost, strupenost ali nevarnost za okolje, izdelka po uporabi ne smemo avtomatično vreči med mešane odpadke.

Zakaj nevarnih odpadkov ne smemo mešati z običajnimi smetmi?

V zabojnik za mešane komunalne odpadke vsak dan odlagamo različne materiale. Ti se pozneje zbirajo, prevažajo in obdelujejo skupaj.

Nevarne snovi lahko ta proces zapletejo.

Na primer:

• vnetljiva tekočina lahko predstavlja nevarnost pri skladiščenju,
• agresivne kemikalije lahko poškodujejo drugo embalažo,
• baterije lahko ob poškodbi povzročijo težave,
• tekočine lahko iztečejo,
• različne kemikalije se lahko med seboj neželeno pomešajo.

Zato je pri nevarnih odpadkih osnovno pravilo zelo preprosto:

hranimo jih ločeno in jih oddamo na mestu, ki je namenjeno njihovemu zbiranju.

1. Ostanki barv in lakov

Po pleskanju stanovanja pogosto ostane četrt pločevinke barve.

Če jo bomo čez nekaj mesecev potrebovali za manjši popravek stene, jo lahko seveda pravilno zaprto shranimo.

Če pa je barva stara, neuporabna ali je preprosto ne želimo več hraniti, je ne zlivamo v:

• stranišče,
• pomivalno korito,
• cestni odtok,
• zemljo.

Ostanke barv, lakov in podobnih kemičnih izdelkov je smiselno odnesti v zbirni center oziroma jih oddati v okviru lokalnega sistema zbiranja nevarnih odpadkov. Barve in laki sodijo med značilne skupine nevarnih odpadkov.

Pri tem izdelka ne prelivajte po nepotrebnem v drugo embalažo.

Originalna posoda ima veliko prednost: na njej so podatki o vsebini.

2. Kaj narediti z močnimi čistili?

V skoraj vsakem gospodinjstvu se čez leta nabere nekaj čistil, ki jih ne uporabljamo več.

Na primer:

• staro čistilo za pečico,
• močno sredstvo za odmaševanje odtokov,
• koncentrirano čistilo,
• sredstvo za odstranjevanje plesni,
• različna dezinfekcijska ali kemična sredstva.

Če je plastenka prazna, je ravnanje lahko drugačno kot pri posodi, v kateri je ostala večja količina izdelka.

Če pa je čistilo še vedno v embalaži, ga ne zlivajte v odtok samo zato, da bi lahko plastenko zavrgli.

Najprej preberite navodila na embalaži.

Pri izdelkih z nevarnimi lastnostmi jih do oddaje hranite ločeno in dobro zaprte.

3. Nikoli ne mešajte različnih kemikalij

To je ena najpomembnejših praktičnih navad.

Predstavljajte si, da imate tri skoraj prazne plastenke čistil in želite prihraniti prostor. Zdi se praktično, da bi vse ostanke zlili v eno večjo plastenko.

Tega ne počnite.

Različna gospodinjska kemična sredstva lahko vsebujejo popolnoma različne snovi.

Če jih zmešamo, lahko pride do neželenih kemičnih reakcij.

Zato:

• pustite izdelke v originalni embalaži,
• ne prelivajte jih skupaj,
• ne odstranjujte nalepk,
• posode dobro zaprite.

Če je originalna embalaža poškodovana, je treba pri prepakiranju ravnati zelo previdno in jasno vedeti, kaj je v nadomestni posodi.

4. Kam z baterijami?

Majhne baterije so eden najpogostejših posebnih odpadkov v gospodinjstvu.

Najdemo jih v:

• daljinskih upravljalnikih,
• igračah,
• svetilkah,
• tehtnicah,
• urah,
• računalniških miškah,
• različnih senzorjih.

Odpadne baterije in akumulatorji se zbirajo ločeno. V njih so lahko kovine in elektroliti, zaradi katerih jih ne obravnavamo kot navadne mešane odpadke.

Za gospodinjstvo je najpreprosteje, da ima doma majhno posodo samo za izrabljene baterije.

Ko se napolni, baterije odnesete na ustrezno zbirno mesto.

Takšna zbirna mesta lahko najdemo v številnih trgovinah in zbirnih centrih.

5. Kaj pa napihnjena baterija telefona ali prenosnika?

Takšna baterija zahteva več previdnosti kot običajna izrabljena baterija AA.

Če opazite, da se je baterija:

• napihnila,
• deformirala,
• pregreva,
• mehansko poškodovala,

je ne prebadate, stiskate ali poskušate razstaviti.

Prav tako je ne hranite ob viru toplote.

Najbolje je čim prej preveriti navodila lokalnega zbirnega centra oziroma ustreznega zbiralca za varno oddajo poškodovanega akumulatorja.

Pri napravah z vgrajeno baterijo tudi ni smiselno na silo razstavljati ohišja, če naprava ni zasnovana za preprosto odstranitev baterije.

6. Stara zdravila imajo svoj sistem zbiranja

Skoraj vsakdo ima doma predal ali omarico z zdravili.

Čez čas se v njej pojavijo:

• zdravila s pretečenim rokom,
• zdravila, ki jih ne potrebujemo več,
• ostanki terapije,
• različni sirupi ali tablete, ki so predolgo stali.

Odpadna zdravila se v Sloveniji zbirajo ločeno. Sistem omogoča njihovo oddajo prek javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, zbiralcev ter tudi prek imetnikov dovoljenja za promet z zdravili na drobno, med katere sodijo lekarne.

Zato starih tablet ni smiselno metati v stranišče ali umivalnik.

Pred oddajo preverite navodila lekarne oziroma zbirnega mesta, saj določene vrste predmetov ne sodijo v zabojnik za odpadna zdravila.

Na primer igle in drugi ostri predmeti se obravnavajo drugače.

7. Embalaža zdravila ni vedno enako kot zdravilo

Če imate prazno kartonsko škatlico zdravila, je to drugačna situacija kot blister, v katerem so še vedno tablete.

Pri odpadnih zdravilih je pomembna predvsem vsebina in neposredna embalaža, ki je v stiku z zdravilom.

Zunanje kartonske škatlice in navodila lahko praviloma ločimo skladno z lokalnimi pravili za papir, če niso onesnaženi ali drugače problematični.

Če pa niste prepričani, kako pripraviti zdravilo za oddajo, vprašajte v lekarni.

To je boljša rešitev kot ugibanje.

8. Kam z ostanki pesticidov in sredstev za vrt?

Nevarni odpadki niso samo težava stanovanj.

V hišah, garažah in vrtnih lopah se pogosto kopičijo:

• herbicidi,
• insekticidi,
• fungicidi,
• druga sredstva za zaščito rastlin.

Izdelka, ki ga ne potrebujemo več, ne izlijemo na vrt samo zato, ker je bil prvotno namenjen uporabi na rastlinah.

Do oddaje ga pustimo v originalni, dobro zaprti embalaži in preverimo lokalni način zbiranja.

Posebej previdni moramo biti pri zelo starih pripravkih, saj je mogoče, da jih danes sploh ne uporabljamo več ali da so navodila na embalaži zastarela.

9. Avtomobilske tekočine ne sodijo v hišni odtok

V domači garaži se lahko znajdejo tudi:

• motorno olje,
• zavorna tekočina,
• hladilna tekočina,
• druga tehnična maziva in tekočine.

Takšni izdelki zahtevajo ločeno ravnanje.

Če na primer pri vzdrževanju vozila nastane odpadno olje, ga shranimo v primerni zaprti posodi in oddamo v ustreznem sistemu zbiranja.

Nikoli ga ne zlivamo na zemljo ali v kanalizacijo.

Prav tako ne mešamo različnih avtomobilskih tekočin v eno posodo samo zato, da bi jih bilo lažje prevažati.

10. Kaj narediti z embalažo, v kateri je ostala kemikalija?

Tu ljudje pogosto naredijo napako.

Predstavljajmo si plastenko z nekaj centimetri močnega kemičnega sredstva na dnu.

Če je preprosto vržemo med običajno embalažo, v njej še vedno ostane nevarna vsebina.

Zato najprej razmislimo o vsebini, šele nato o embalaži.

Posode z ostanki nevarnih snovi oddajamo skladno s pravili za takšne odpadke.

Nevarnega izdelka ne zlivamo v odtok samo zato, da bi dobili prazno plastenko.

11. Kje nevarne odpadke oddamo v Sloveniji?

Za gospodinjstva je ena glavnih možnosti zbirni center lokalnega izvajalca ravnanja s komunalnimi odpadki.

V Sloveniji mora občina zagotoviti izvajanje javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, sistem pa vključuje tudi ločeno zbiranje različnih frakcij.

Nevarne gospodinjske odpadke je mogoče oddajati v zbirnih centrih, ponekod pa se organizirajo tudi posebne oziroma premične akcije zbiranja.

Ker se natančni:

• termini,
• lokacije,
• pogoji,
• vrste sprejetih odpadkov

med občinami razlikujejo, je najbolje preveriti spletno stran svojega komunalnega podjetja.

V iskalnik lahko vpišete na primer:

nevarni odpadki Ljubljana

zbirni center Maribor nevarni odpadki

nevarni odpadki Koper

oziroma ime svoje občine.

12. Pred obiskom zbirnega centra naredite eno stvar

Preverite njegov delovni čas in seznam odpadkov.

To je posebno pomembno, če se boste peljali več kilometrov.

Nekateri zbirni centri imajo različne urnike v poletnem in zimskem času, določene frakcije pa se lahko zbirajo na posebnem mestu.

Če imate nenavadno kemikalijo in ne veste, kaj vsebuje, je smiselno zbirni center pred obiskom poklicati.

Kako nevarne odpadke varno hraniti doma do oddaje?

Ni treba, da se za vsako izrabljeno baterijo takoj odpeljemo v zbirni center.

Večino takšnih odpadkov lahko nekaj časa varno zbiramo doma, če upoštevamo nekaj osnovnih pravil.

Originalna embalaža je običajno najboljša

Na njej ostanejo podatki o izdelku.

Pokrovi naj bodo dobro zaprti

Tako zmanjšamo možnost izlitja.

Kemikalije naj bodo zunaj dosega otrok

Najbolje v zaprti omari oziroma drugem varnem prostoru.

Ne hranite jih ob hrani

Stara barva, čistilo ali pesticid ne sodijo na isto polico kot živila.

Različnih tekočin ne mešajte

Tudi če se vam zdijo podobne.

Poškodovano embalažo postavite v dodatno zaščitno posodo

Tako lahko preprečite iztekanje med shranjevanjem ali prevozom.

Primer: jesensko pospravljanje garaže

Predstavljajmo si, da med čiščenjem garaže najdete naslednje predmete:

Pol pločevinke stare barve

Oddajte jo med ustrezne nevarne odpadke.

Tri izrabljene baterije

Dajte jih v domačo posodo za baterije in pozneje oddajte na zbirnem mestu.

Star telefon

Če ne deluje več, gre za elektronski odpadek. Če deluje, razmislite o ponovni uporabi ali prodaji.

Dve škatlici zdravil s pretečenim rokom

Preverite pogoje za oddajo v lekarni oziroma lokalnem sistemu zbiranja odpadnih zdravil.

Prazna kartonska škatla od barve za stene

Najprej preverite, ali je res prazna in kakšna so navodila lokalnega izvajalca za takšno embalažo.

Napol prazna plastenka sredstva proti plevelu

Ne izlivajte vsebine. Izdelek shranite zaprt in ga oddajte kot ustrezen poseben oziroma nevaren odpadek.

V nekaj minutah lahko tako cel kup predmetov razdelimo na različne skupine.

Najpogostejše napake

»Saj je samo malo.«

Majhna količina nevarne snovi še vedno ni razlog, da jo zlijemo v umivalnik.

»Vse kemikalije bom dal v eno plastenko.«

To je lahko nevarno zaradi možnih reakcij med različnimi snovmi.

»Baterija je majhna, zato gre v mešane odpadke.«

Baterije imajo vzpostavljen sistem ločenega zbiranja.

»Zdravilo bom splaknil v stranišče.«

Odpadna zdravila se zbirajo ločeno in jih je mogoče oddajati tudi prek lekarn oziroma drugih predvidenih zbirnih poti.

»Če je na embalaži znak za recikliranje, jo lahko dam med embalažo.«

Najprej moramo upoštevati, ali je v njej še nevarna vsebina.

Kako si doma organizirati sistem brez nereda?

Za običajno gospodinjstvo zadostuje zelo preprost pristop.

Določite eno manjšo polico ali zaboj, kjer začasno zbirate posebne odpadke.

Lahko imate:

• majhno posodo za baterije,
• mesto za odpadno elektroniko,
• ločeno škatlo za izdelke, ki jih boste odpeljali v zbirni center.

Kemikalije naj ostanejo v svojih originalnih posodah.

Ko se nabere dovolj stvari, jih ob naslednjem obisku zbirnega centra oddate skupaj.

Tako nevarni odpadki ne končajo po različnih omarah, hkrati pa zaradi vsakega posameznega izdelka ni potrebna posebna vožnja.

Preden izdelek zavržete, preverite tudi, ali ga sploh morate zavreči

Najboljši odpadek je še vedno tisti, ki sploh ne nastane.

Pred nakupom velike embalaže barve, čistila ali vrtnega sredstva razmislite, koliko ga dejansko potrebujete.

Če vam po prenovi ostane večja količina še uporabne barve, jo morda potrebuje sosed ali sorodnik.

Delujočega električnega orodja ni treba vreči samo zato, ker ste kupili novega.

Toda pri kemikalijah velja previdnost: neznanih, starih ali neustrezno označenih izdelkov ni dobro brez premisleka predajati drugim ljudem.

Kratek kontrolni seznam

Ko doma najdete nenavaden odpadek, se vprašajte:

1. Ali ima izdelek opozorilne oznake?
2. Ali je v embalaži še vedno tekočina ali kemikalija?
3. Ali gre za baterijo ali akumulator?
4. Ali gre za zdravilo?
5. Ali gre za električno napravo?
6. Ali lokalni zbirni center sprejema to vrsto odpadka?
7. Ali lahko izdelek do oddaje varno hranim v originalni embalaži?

Če odgovora ne poznate, je bolje preveriti navodila lokalnega izvajalca ravnanja z odpadki kot izdelek vreči v prvi zabojnik.

Zaključek

Pravilno ravnanje z nevarnimi gospodinjskimi odpadki ni zapleteno, ko poznamo osnovno pravilo: nevarnih izdelkov ne mešamo z običajnimi odpadki in njihove vsebine ne zlivamo po nepotrebnem v kanalizacijo ali naravo.

Barve, določena čistila, pesticidi, tehnična olja, baterije in druga problematična sredstva do oddaje hranimo varno in ločeno.

Za gospodinjstva v Sloveniji so pomembna predvsem lokalni zbirni centri in organizirane akcije zbiranja nevarnih odpadkov, pri nekaterih skupinah pa obstajajo še dodatne možnosti. Baterije se zbirajo ločeno, odpadna zdravila pa je mogoče oddati tudi prek sistema, ki vključuje lekarne.

Najbolj praktičen korak je zato zelo preprost: enkrat preverite, kje je vaš najbližji zbirni center in katere vrste odpadkov sprejema.

Naslednjič, ko boste v kleti našli deset let staro pločevinko barve ali v predalu pest izrabljenih baterij, boste že vedeli, kaj z njimi.