Kupujete nov telefon? Nova EU-nalepka razkrije stvari, ki jih prodajalci prej skoraj nikoli niso pokazali

Pri nakupu novega pametnega telefona smo se leta odločali predvsem na podlagi procesorja, velikosti zaslona, števila megapikslov in cene.

Toda ali bo baterija po treh letih še uporabna?

Kako dobro telefon prenese padec?

Kako težko in drago ga bo popraviti?

Koliko časa dejansko zdrži z enim polnjenjem?

Na ta vprašanja je bilo veliko težje dobiti zanesljiv odgovor. Proizvajalci so običajno poudarjali lastnosti, pri katerih je njihov telefon videti dobro, manj prijetne podatke pa je moral kupec poiskati sam.

V Evropski uniji se je to spremenilo.

Od 20. junija 2025 morajo novi pametni telefoni in tablični računalniki, ki pridejo na trg EU, uporabljati novo energijsko nalepko. Ta je na prvi pogled podobna tisti na hladilniku ali pralnem stroju, vendar vsebuje podatke, ki so prilagojeni mobilnim napravam.

Na njej lahko pred nakupom preverimo energijsko učinkovitost, dejansko avtonomijo baterije, pričakovano življenjsko dobo baterije, odpornost na padce, zaščito pred vodo in prahom ter celo to, kako enostavno je telefon mogoče popraviti.

Za kupca je to precej večja sprememba, kot se morda zdi.

Energijski razred A ni isto kot dobra baterija

Najbolj opazen del nalepke je klasična lestvica od A do G.

A pomeni najboljšo energijsko učinkovitost, G pa najslabšo.

Toda tu se pojavi prva pogosta napaka pri razumevanju nove oznake.

Energijski razred nam ne pove neposredno, koliko ur bo telefon deloval.

Telefon razreda A nima nujno daljše avtonomije od telefona razreda B.

Zakaj?

Ker energijska učinkovitost opisuje razmerje med porabljeno energijo in zmogljivostjo naprave. Telefon ima lahko veliko baterijo in dolgo deluje, vendar hkrati porabi relativno veliko energije.

Drugi telefon ima lahko manjšo baterijo, vendar energijo uporablja učinkoviteje.

Zato je pri primerjanju dveh telefonov treba pogledati najmanj dva podatka:

energijski razred in čas delovanja z enim polnjenjem.

Samo ena črka ne pove celotne zgodbe.

Koliko časa telefon dejansko zdrži z enim polnjenjem?

To je verjetno najbolj uporabna številka na celotni nalepki.

EU zahteva prikaz avtonomije baterije v urah in minutah.

Če na primer piše 41 h 20 min, to pomeni rezultat standardiziranega preizkusa, pri katerem se poskuša simulirati tipična uporaba naprave.

To seveda ne pomeni, da bo telefon pri vsakem uporabniku deloval natanko 41 ur in 20 minut.

Čas uporabe je odvisen od svetlosti zaslona, mobilnega signala, omrežja 5G, GPS-a, fotografiranja, iger, videa, aplikacij v ozadju in številnih drugih dejavnikov.

Nekdo, ki večino dneva uporablja telefon za klice in sporočila, bo dobil povsem drugačen rezultat kot uporabnik, ki več ur gleda videoposnetke ali igra igre.

Toda standardiziran test ima eno veliko prednost.

Omogoča precej bolj pošteno primerjavo dveh telefonov.

Namesto marketinških trditev, kot sta »celodnevna baterija« ali »do dva dni uporabe«, lahko primerjamo dve številki, pridobljeni z enako metodologijo.

Še pomembnejša številka: koliko ciklov zdrži baterija?

Pri telefonu za 800 ali 1.000 evrov nas ne bi smelo zanimati samo, koliko časa baterija zdrži prvi mesec.

Veliko pomembnejše vprašanje je, kakšna bo čez tri ali štiri leta.

Nova oznaka zato vsebuje tudi število ciklov baterije.

Cikel ne pomeni vsakič, ko telefon priključimo na polnilnik.

En cikel predstavlja skupno porabo 100 odstotkov kapacitete baterije.

Če danes porabimo 60 odstotkov baterije in jo napolnimo, naslednji dan pa porabimo še 40 odstotkov, smo skupaj porabili približno en cikel.

Številka na nalepki pove, koliko takšnih ciklov naj bi baterija prenesla, preden njena uporabna kapaciteta pade pod 80 odstotkov prvotne.

EU-jeve zahteve za nove naprave določajo najmanj 800 ciklov polnjenja in praznjenja ob ohranitvi najmanj 80 odstotkov začetne kapacitete.

To je zelo uporaben podatek.

Telefon z baterijo, ocenjeno na 1.200 ciklov, je lahko za uporabnika, ki namerava napravo uporabljati štiri ali pet let, bolj zanimiv kot telefon z nekoliko boljšo kamero, vendar bistveno manj vzdržljivo baterijo.

Kaj pomeni 1.000 ciklov v praksi?

Če bi povprečno porabili približno en poln cikel na dan, bi 1.000 ciklov pomenilo približno 2,7 leta uporabe do navedene meje.

Toda večina uporabnikov ne porabi vedno celotnega cikla dnevno.

Če povprečno porabimo približno 70 odstotkov cikla na dan, lahko 1.000 ciklov teoretično predstavlja skoraj štiri leta uporabe.

Tudi po doseženem številu ciklov baterija seveda ne preneha delovati.

Oznaka pomeni, da je njena kapaciteta padla pod 80 odstotkov prvotne vrednosti.

Telefon, ki je nov zdržal deset ur zahtevne uporabe, bi tako ob približno 80-odstotni kapaciteti v podobnih pogojih lahko zagotavljal približno osem ur.

Telefon lahko zdaj dobi tudi oceno za padce

Kolikokrat telefon pade na tla v štirih letih?

Enkrat? Petkrat? Dvajsetkrat?

Za marsikoga je fizična vzdržljivost pomembnejša od nekaj odstotkov hitrejšega procesorja.

Nova evropska nalepka zato vključuje tudi razred odpornosti na ponavljajoče se proste padce.

Pri pametnih telefonih sega lestvica od A do D.

A predstavlja najboljšo odpornost.

Test temelji na standardiziranih padcih naprave z višine enega metra. Pri najboljšem razredu mora običajen, nezložljiv pametni telefon ostati funkcionalen tudi po zelo velikem številu ponovljenih padcev; evropske smernice za potrošnike pri razredu A navajajo 270 padcev.

To ne pomeni, da lahko telefon razreda A 270-krat vržete na beton in pričakujete, da bo ostal brez praske.

Laboratorijski test ima določene pogoje in preverja predvsem funkcionalnost naprave.

Toda ponovno dobimo nekaj, česar prej nismo imeli:

standardiziran način primerjave.

Če sta pred nami dva podobno draga telefona in ima eden razred A, drugi pa C, je to informacija, ki jo je vredno upoštevati.

Še posebej, če telefona ne menjamo vsaki dve leti.

IP68? Nova nalepka pojasnjuje tudi zaščito pred vodo in prahom

Na nalepki najdemo tudi oznako IP.

To oznako smo na telefonih poznali že prej, vendar marsikdo ne ve, kaj številki dejansko pomenita.

Pri oznaki IP68:

prva številka označuje zaščito pred vdorom trdnih delcev oziroma prahu,

druga pa zaščito pred vodo.

Pri zaščiti pred prahom gre lestvica do 6.

Šestica pomeni najvišjo raven zaščite pred prahom.

Pri zaščiti pred vodo večja številka praviloma pomeni višjo raven zaščite, vendar je treba vedno preveriti konkretne pogoje standarda in navodila proizvajalca.

Pomembno pa je razumeti še nekaj.

Vodoodpornost ni isto kot dovoljenje za plavanje s telefonom.

Tesnila se lahko s staranjem poškodujejo, proizvajalci pa imajo lahko pri garanciji za poškodbe zaradi tekočine posebne pogoje.

IP-oznaka je zato predvsem podatek za primerjavo konstrukcijske zaščite naprav.

Kupujete nov telefon? Nova EU-nalepka razkrije stvari, ki jih prodajalci prej skoraj nikoli niso pokazali

Prvič lahko vidimo tudi, kako enostavno je telefon popraviti

Morda najzanimivejša novost nove evropske nalepke sploh ni povezana z električno energijo.

Pametni telefoni in tablice so postali prva kategorija izdelkov v EU, pri kateri mora energijska nalepka prikazovati tudi razred popravljivosti.

Lestvica sega od A do E.

A pomeni najboljšo popravljivost.

E najslabšo.

Pri ocenjevanju se med drugim upošteva, kako težko je napravo razstaviti in ponovno sestaviti ter kakšna je dostopnost pomembnih nadomestnih delov.

Zakaj je to pomembno?

Predstavljajmo si dva telefona.

Oba staneta 900 evrov.

Oba imata odličen zaslon, dobro kamero in hiter procesor.

Po treh letih pa je treba zamenjati baterijo.

Pri prvem telefonu je konstrukcija zasnovana tako, da je baterijo mogoče relativno hitro zamenjati in so rezervni deli dobro dostopni.

Pri drugem je razstavljanje bistveno bolj zapleteno.

Na papirju sta bila ob nakupu skoraj enaka.

Dolgoročni strošek lastništva pa je lahko povsem drugačen.

Prav zato bi moral biti razred popravljivosti eden od podatkov, ki jih preverimo pri telefonu, ki ga nameravamo uporabljati več let.

Rezervni deli ne bi smeli izginiti takoj, ko pride nov model

Nova evropska pravila ne spreminjajo samo nalepke.

Za naprave, ki jih pravila zajemajo, veljajo tudi zahteve glede zasnove in popravil.

Med drugim mora biti določene ključne rezervne dele mogoče dobiti več let po koncu prodaje posameznega modela.

Evropska komisija navaja, da morajo proizvajalci določene pomembne rezervne dele zagotavljati v petih do desetih delovnih dneh in še sedem let po tem, ko se model preneha dajati na trg EU.

To je pomembna sprememba.

Do zdaj se je lahko zgodilo, da je bil telefon tehnično popolnoma uporaben, vendar je popravilo postalo nesmiselno zaradi nedostopnega ali izredno dragega dela.

Daljša razpoložljivost delov povečuje možnost, da bomo napravo uporabljali dlje.

Kaj pa posodobitve Androida?

Tudi programska podpora je del novih zahtev.

Evropska pravila določajo daljšo razpoložljivost posodobitev operacijskega sistema za naprave, ki jih ureditev zajema.

Komisija med zahtevami navaja dostopnost nadgradenj operacijskega sistema najmanj pet let od datuma, ko je bila na trg dana zadnja enota določenega modela.

To je pomembno predvsem pri cenejših telefonih.

Pri najdražjih modelih so proizvajalci v zadnjih letih že močno podaljšali programsko podporo.

V nižjem cenovnem razredu pa je bila kratka podpora pogosto razlog, da je sicer še popolnoma delujoč telefon postal varnostno zastarel.

Od julija 2026 je pomembnejša tudi pravica do popravila

Poleti 2026 je v EU začel veljati še en pomemben sklop pravil.

Od 31. julija 2026 nova evropska ureditev pravice do popravila daje večjo prednost popravilu izdelka namesto njegovi zamenjavi.

Med izdelki, ki jih pravila vključujejo, so tudi mobilni telefoni in tablični računalniki.

Pri izdelkih, ki so po pravilih EU tehnično popravljivi, lahko potrošnik zahteva popravilo, proizvajalci pa morajo zagotavljati informacije o storitvah popravil ter dostop do rezervnih delov po razumni ceni.

Če se potrošnik v času zakonskega jamstva odloči za popravilo namesto zamenjave, se obdobje jamstva podaljša za najmanj dvanajst mesecev.

Za slovenskega kupca je to posebej pomembno, ker pri odločitvi med popravilom in nakupom nove naprave cena ni več edini dejavnik.

Namen novih pravil je, da popravilo postane realna alternativa.

QR-koda ni samo dekoracija

Na vrhu nove energijske nalepke je QR-koda.

Marsikdo jo bo verjetno ignoriral.

To bi bila napaka.

Koda uporabnika pripelje v evropsko zbirko EPREL – European Product Registry for Energy Labelling.

Gre za uradno evropsko zbirko podatkov o izdelkih z energijskimi oznakami.

Tam lahko preverimo podrobnejše tehnične podatke za posamezen model in informacije, ki jih na majhni nalepki ni mogoče prikazati.

To je lahko zelo uporabno tudi pri spletnem nakupovanju.

Namesto da se zanašamo samo na opis trgovca ali proizvajalca, lahko preverimo uradne podatke za konkretno oznako modela.

Pri skeniranju je smiselno preveriti, ali QR-koda res vodi na uradno domeno Evropske komisije oziroma EPREL.

Evropska komisija posebej opozarja, da EPREL od uporabnika pri običajnem preverjanju izdelka ne zahteva plačila ali osebnih podatkov.

Kako bi danes izbirali med dvema podobnima telefonoma?

Predstavljajmo si, da izbiramo med telefonom A in telefonom B.

Oba staneta približno 700 evrov.

Telefon A ima nekoliko boljši procesor in kamero.

Telefon B pa ima:

boljšo energijsko učinkovitost,

pet ur daljšo standardizirano avtonomijo,

1.200 namesto 800 ciklov baterije,

razred A za odpornost na padce,

boljši razred popravljivosti.

Pred uvedbo nove oznake bi lahko večina kupcev izbrala prvi telefon, ker bi bile njegove prednosti precej bolj vidne v oglasih in primerjalnikih.

Danes imamo več podatkov za drugačno odločitev.

Če telefon zamenjamo vsako leto ali dve, bodo zmogljivost, kamera in cena morda še vedno pomembnejše.

Če ga nameravamo uporabljati štiri ali pet let, pa lahko vzdržljivost baterije in možnost popravila postaneta bistveno pomembnejši od deset odstotkov hitrejšega procesorja.

Na kaj torej pogledati pred naslednjim nakupom?

Pri naslednjem telefonu ne bi preverjali samo RAM-a, kamere in procesorja.

Na novi evropski nalepki bi pogledali predvsem:

  • koliko ur naprava zdrži z enim polnjenjem;
  • koliko ciklov naj bi baterija prenesla;
  • kakšen razred odpornosti na padce ima;
  • kakšna je njena IP-zaščita;
  • kateri razred popravljivosti je dobila;
  • kakšen je energijski razred;
  • in prek QR-kode preverili podrobnosti v zbirki EPREL.

Pri dveh podobno dragih napravah lahko prav ti podatki pokažejo, katera je dolgoročno boljši nakup.

Morda bomo telefone končno začeli primerjati drugače

Dolga leta je industrija pametnih telefonov kupce navajala na zelo preprost vzorec.

Več megapikslov.

Več gigabajtov.

Novejši procesor.

Višja številka modela.

Toda povprečen telefon je danes že tako zmogljiv, da večina uporabnikov njegove procesorske moči skoraj nikoli ne izkoristi v celoti.

Zato postajajo pomembnejša druga vprašanja.

Bo telefon čez štiri leta še imel spodobno baterijo?

Ga bo mogoče normalno popraviti?

Bodo na voljo rezervni deli?

Bo še dobival programske posodobitve?

Bo preživel padec z mize?

Nova evropska nalepka ne more odgovoriti na vse.

Prvič pa kupcu na enem mestu ponudi več standardiziranih podatkov, s katerimi lahko vsaj del teh vprašanj oceni še preden telefon kupi.

In morda je največja korist novega sistema prav v tem.

Najboljši telefon ni nujno tisti, ki je najhitrejši na dan nakupa.

Za marsikoga je boljši tisti, ki ga čez štiri leta še vedno ne bo treba zamenjati.